V petek sva si vzela dopust, da urediva stvari na enem matičnem uradu in ker sva imela veliko časa, naj bi delali do 16h, sva vmes skočila po prstane.

Prstani
Nekako nama je usojeno, da na sebi ne nosiva prstanov, narejenih na domači grudi. Tiffanyjev zaročni je priletel iz Londona, pa itak ga nosi samo moja najdražja, težko si ga menjavava, ker te male luknjice nimam kam natak … jebemti plastično opisovanje, to ne zveni prav … skratka o zaročnem, kar sem napisal, poročnega je pa moja lepotica kar nekaj časa iskala po netu, ga končno našla, pogledala, kje je trgovina in me en večer, ko sem bil v njenem objemu, posladkano obvestila, da bova prstan naročila še v enem glavnem mestu. Najbližjem.

Teleban
Zagreb je še eno od čudovitih velikih mest, ki si ga nisem imel časa ogledati. Parkirala sva blizu glavne peš ulice in naletela na redarja, ki je ravno pisal listek enemu butastemu Ljubljančanu, kateri je verjetno mislil, da lahko z listkom za dve uri parkira pol dneva. Bil sem jezen na sonarodnjaka. Dela se norce iz vseh nas. Mi iz Maribora, ko smo v žmigavcih švercali kavo iz Avstrije in za ritjo v sedežni pregib tiščali klobase iz Mađarske, mi vemo, kako se temu streže. Doma se lahko obnašaš ko zadnji teleban, čez mejo si pa olikan, vljuden in po pravilih. Ker ljudje smo najboljša reklama za našo deželo.

Liz
Do Ilice sva imela nekajsto metrov, zato se je čudovita punca spomnila, da lahko vmes lizneva kakšnega. Ustavila sva se v trafiki in kupila dva različna Ledo korneta. Vsak je odprl svojega, oba sva naredila vsak svoj prvi liz, ko me je moja kraljica ustavila, prijela za mojega … ne ne, spet me vleče tja … prijela za moj kornet (hehe) “A lahko enkrat liznem?!, pa lahko srce, če lahko tudi jaz pri tebi malo … beseda je dala besedo, moja je rekla, da ji je moj boljši od njenega, meni je bilo vseeno, oba sta bila ista, pa sva zamenjala.

Zlatarna
V zlatarni nisem pričakoval nobene velike drame. Stopila sva noter, povedala imena, pa da sva prišla po “tiste” prstane, se je prodajalka razveselila “Jaaaa, evo jih, evo jih, odmah, evo jih”, stopila iza pulta, potegnila večjo škatlico in jo pred nama odprla. Dva čudovita prstana sta se zasvetia pred najinimi očmi. Točno takšna, kot sva si želela. Nataknila sva si ju gor, oba zadovoljna, prodajalka zadovoljna: “Moram vam nekaj povedati. Vi ste prvi, ki ste sploh naročili te prstane, še noben jih ni prej, vsem so se zdeli čudni :)”.
Z bodočo soprogo sva se spogledala. Nihče od naju ni vedel, kam naj vtakne to izjavo. Če bi se nama to zgodilo v restavraciji, bi pobegnila. V zlatarni? Pragmatično smo se vsi trije strinjali, da je to dobra stvar in nadaljevali pogovor o poroki, pa družini, pa moških … 

Moški
“Kaj se zgodi z njimi po 40. letu?” vpraša prodajalka mojo ljubezen, medtem pa gleda skozi mene, kot da me sploh ni tam. “Pridem mrtvo utrujena iz službe, skuham, operem, pospravim, nahranim otroka, ga malo pocrkljam in ko se vržem na kavč, me moj pogleda, kot bi teden dni stradal in vpraša “Kaj pa jaz?” A mu ni jasno, da rabim mir? A moram za dva otroka skrbeti, ali kaj?”

Ves bled v obraz in okamenel v noge se poskušam narediti še bolj bledega in suhega, kot sem. Če se tale bejba še malo razhudi, me zlahka tresne, čisto toliko, da da ta bes iz sebe. Moja prelepa, najboljša ženska mojega življenja jo sočutno pogleda direkt v oči in z mehkim glasom načne pogovor o moških potrebah, o puberteti srednjih let, o seksu, pozornosti … prav tako mimo mene, kot da me ni.

Stojim tam deset minut, kot da me ni, premakniti se ne morem, niti ne upam in doživljam iskren pogovor dveh žensk o njunih moških. Ena bolj nadrealističnih doživetij mojega življenja. Najraje bi dvignil roko, no saj sem jo, pa me nihče ni niti pogledal, in rekel “Halo, man in the room!”. Nisem imel kaj. Moral sem počakati, da sta si povedali. Da ji je moja ljubezen razložila, kako ravnati z moškimi, da bodo srečni in zadovoljni. V enem trenutku je prodajalka stopila mimo mene in tik pred mano objela mojo lepotico “Nikada v življenju nisem objela stranke, hvala vam, hvala vam!”.

Stopiva ven na ulico, se ustavim, pogledam mojo punco “Kaj je bilo pa to?”.
“Življenje, srce, življenje. Dobrodošel.”

Matični urad
Zamudila. Za 20 minut. So bili odprti do 15h.