Se kdaj povsem predamo? Se kdaj predamo s srcem in dušo? Gremo zares v zvezo in smo zanjo pripravljeni narediti največ, kar lahko? Včeraj sem si urejala nohte. Že nekaj časa hodim k isti oblikovalki noht in ponavadi kaj poklepetava. Sem jo vprašala, če je poročena in je rekla, da ona ni za to. Kako pa to, me je zanimalo. Nikoli nisem bila za poroko. Pa si tvoj fant želi, da bi postala njegova žena? Ja, zelo, ampak meni to nič ne pomeni, je rekla. Ker se poznava že nekaj časa sem si drznila vprašati, če se morda ne želi predate do konca. Malo sem jo presenetila. Mislim, da ni to, je rekla.
Razmišljala sem o njenih besedah. Ne želi se poročiti. Povsem legitimno. Ne želi biti njegova žena, ker ji to nič ne pomeni. Tudi legitimno. Poroka ji nič ne pomeni. Povsem legitimno. Koliko nam sploh še pomeni zaveza, obred?
Po podatkih, ki jih imam, čedalje več. Vse več parov se odloča za poroko. Pa se ob poroki tudi zavestno predajo? So res do konca svojih dni?Ženske običajno obdržijo svoj priimek ali k dekliškemu dodajo moževega. Tako ohranijo del sebe. Tako sem storila tudi jaz, ko sem se poročila. Ob ločitvi pa možev priimek odložila v kolesje vseh priimkov, ki so veljali nekaj let, potem ne več. In se znova vrnila k tistemu, kar sem poznala vse do poroke, dekliškemu priimku.
Se je težko povsem prepustiti? Je težko odložiti vse skrivnosti,vse temine, vse globočine, ki jih imamo v naročje svojega ljubega in se otresti vsega, kar nas je težilo? Je težko biti pred nekom povsem razgaljen?
Moj odgovor bi bil: najbolj na svetu. In veste, kaj je še težko? Ne razgaliti se pred tistim, s katerim si delimo življenje. Imeti v sebi predale, prostore, kotičke, kamor tlačimo svoje negodovanje, nestrpnosti, negativnosti, neumnosti… in te zatlačenine se zarastejo v nas in nas bolijo, peklijo, krotovičijo.
Povedati in pokazati svoj pravi obraz lahko boli prav tako. Ni vedno enostavno. Pokazati svoje šibkosti, svoje rane in strahove.
Jaz grem vedno na polno. Streljam z vsemi topovi. Dam vse, kar imam. Ponudim vse, kar imam. Odprem srce. Ne znam drugače.
Se predam do neskončne blazne ljubezni, ki sije name. In jočem, kričim in se smejem na ves glas. Na polno. Sem voda ali vino. Nikoli nisem zamešana skupaj. Sem dan ali sem noč. Na polno ali na nič.
Predati se. Povedati to glasno. Podpisati. Narisati. Pričarati. Pokazati. Dokazati. Verjeti v temelje ljubezni in ostati zvest samemu sebi.
Si upate? Do konca?