Bilo je nekega vikenda, pred več kot petindvajsetimi leti, ko sem doživela svojo prvo migreno. Zjutraj mi je bilo slabo, čez nekaj ur pa me je začelo kljuvati nad desnim očesom. Tako zelo, da sem obležala. Vsak premik telesa in glave je sprožil nov val bolečine, ki je bila tako huda, kot še nikoli. Običajna zdravila za lajšanje glavobola mi niso pomagala in ni mi preostalo drugega kot da samo ležim. Motila me je svetloba, hrup in vonji. Migrena je vztrajala tri dni, ko je popustila, sem bila zelo izčrpana. Želela sem si samo spati in jesti hrano, ki nedvomno ne spada pod zdravo prehrano.

Migrena je tako ostala v mojem življenju in je postala stalnica mojih dni. Včasih pogosteje, pa spet redkeje. Ugotovila sem, da so migrenski napadi odvisni od hormonskega cikla, stresa in hrane, ki mi je sprožala napade. Med njimi čokolada in sir. Obiskala sem nevrologa, ki mi je svetoval, naj vodim dnevnik glavobolov, da najdeva vzorec, kdaj se pojavlja.

Res sem nekaj časa vestno vpisovala migrene v dnevnik in ugotovila, da vzorca ni. Da se mi včasih pojavi migrena na začetku menstrualnega cikla, včasih na koncu, včasih kar tako, včasih čez vikend, pa med dopusti, ko sem mislila, da se bo umirilo, pa je v bistvu najbolj udarilo ven…

Nekaj pa je vsem tem dnem skupno. Če ne spim dovolj, če sem dolgo lačna, če ne pijem kave ali sem zelo čustveno napeta. To so moji sprožilni dejavniki za migreno.

Zdaj že natančno vem, kdaj bom dobila migreno, saj so znaki neizpodbitni. Če me glava začne boleti ponoči, takoj vzamem zdravilo in ne čakam, da bi se bolečina razširila. Ko se razširi, je prepozno in mi ne pomaga ničesar več. Nikoli več se ne zanašam na stavek, saj bo mogoče prešla, ker nikoli ne preide sama. Ukrepam takoj. To bistveno omili kasnejšo bolečino. Spijem veliko vode, na začetku, če mi ni slabo pa še kakšno skodelico kave, v katero stisnem polovico limone. Ni preveč dobrega okusa, pomaga pa.

Dobro je, če lahko počivam, ne smem pa mirovati, saj me glava boli še bolj. Običajno se lotim kakšnega “brkljanja”. Pospravljam predale, urejam dokumente, zlagam perilo, nekaj, da mi preusmeri pozornost. Moti me glasba glasba ali glasni pogovori, pa zelo hitro se zjočem.

Strokovnjaki pravijo, da bolniki z migreno ocenjujejo na bolečinski lestvici od 1 – 10, okoli 8 do 9, kar spada med najhujše možne bolečine. Tisti, ki jo imate, boste vedeli o čem govorim.

Migrena me čustveno povsem razoroži. Nesramno razoroži. Takrat sem šibka in krhka in zelo jokava. Ko migrena preide, sem zelo lačna in utrujena.

Običajno sem med migreno normalno delam. Ko sem še vodila Vizito, sem velikorat stala pred kamero z nasmehom, medtem, ko mi je v glavi butala neznosna bolečina. Z migreno sem vodila dogodke, se smejala v fotografski objektiv, spremljala šolske predstave svojih hčerk in plesala na zabavah. Redkokdaj sem v tem času doma, da odležim.

Najhujšo migreno sem dobila v začetku nekega poletja. Trajala je peklenski teden dni. Nič mi ni pomagalo in nič nisem mogla pomagati. To je bilo resnično hudo. Bila sem v začaranem krogu. Tablet več nisem mogla jesti, saj me je bolel želodec, a brez zdravil nisem uspela skozi dan. Noči sem presedela na postelji. Šla sem k nevrologu, ki mi je dal injekcijo, a kaj bistveno ni bilo bolje.

Tega nikoli ne bom pozabila. Bilo je strašansko hudo in na trenutke sem mislila, da bo kar konec. Pa sem se potem po sedmih dneh zbudila brez glavobola. Čisto narahlo sem premikala glavo, saj nisem verjela, da je res minilo. Pa je.

Ko se spomnim tistih dni, se mi hoče kar zmešati od groze.

Včasih pridejo meseci, ko nimam preveč hudih in pogostih migren in zlahka se privadim na novo stanje. Kako hitro se človek privadi na bolje. V sekundi. Ko že skoraj pozabim nanje, pridejo nazaj.

V bistvu pa je ta moja glava pokazatelj vsega, kar doživljam. V enem trenutku ne zdrži več in me prizemlji. Takrat se gotovo vsaj malo ustavim. Če ne drugače, se poskušam naspati.

Migrene ima tudi moj oče, z leti blažje, a vendar dobro ve, kako mi je. Kar prebledi, ko mu povem, da me boli glava in me pošlje počivat. Tisti, ki vedo… sočustvujejo.

Srce me je bolelo, ko je mojo starejšo hči lani, na dopustu tri dni močno bolela glava. Kar panika je šla skozi mene, da ne bi tudi ona imela migren. Potem je dolgo glava ni bolela, ko jo je znova, jo je bolelo tri dni. Znan vzorec.

Naj to poletje mine brez migren. Brez mojih in brez vaših.

 

Kolumna je bila objavljena v reviji Zdravje, avgusta 2016.