Zapisano v zvezdah - postal bom očka

  • Google Plus

“Stari! Čestitam! Noro! Nisem vedel! Kdaj častiš?”
Klic me je ujel popolnoma nepripravljenega. Znanec, s katerim se ne vidiva pogosto ali sploh, mi je sporočil to presenetljivo, a vseeno, če sem iskren do sebe, veselo novico.
“Kako pa veš?” mi ni dalo miru, pa sem pač vprašal. Do sedaj sem mislil, da bom jaz ta, ki bom izvedel prvi.
“Zapisano je v zvezdah!”

Znašel sem se v devetih nebesih. Očka bom! Če kdo, potem zvezde vedo. Sicer nisem vedel, da je znanec v teh vodah, a kdo sem jaz, da bi oporekal višji sili in znančevi interpretaciji le-teh.

Alenka ne ve, da jaz vem. A lahko bi vedel prej. Lahko bi posumil. Ko zdaj pogledam za nazaj, najdem znake nosečnosti. Pa ne samo to. Znaki so kar kričali iz nje! Res sem trda buča, da nisem tega ugotovil sam in prej!

Recimo njeni hudi joški. Zadnih nekaj tednov ne morem odmakniti pogleda iz njih. Kar buhtijo izpod majice. Sem najprej mislil, da je za to krivo lepo in toplo vreme, pa je moja lepotica nase navrgla tanjšo majico. Ko bi prej vedel! Poskušal sem se spomniti, kako sem ravnal z njimi. Sem bil dovolj nežen? Verjetno sem, sicer bi kaj ven priteklo. No, enkrat sem sicer začutil nekaj sladkega v ustih, pa sem mislil, da mi je nutella ostala med zobmi. Jao, Kamenko, kako si bil slep!

Pa že dober mesec ji je po malem slabo in je bledičava v obraz. Sem to stanje povezal z odhodom njene mame in žalovanjem. Kak bučko sem. Joški, slabost! Halo!?!

Še najbolj me boli, ker sem mislil, da se je moja žena v zadnjem času malo poredila. Sram me je, da sem ji gledal pod krožnik in si mislil svoje. Seveda je, revica moja zlata, potrebovala hrano. Saj sta bila dva!

Še bolj me je presenetila ugotovitev, da tudi moj trebušček ni imel veze s preveč hrane, kot sem sprva domneval, ampak je bil posledica nosečnosti iz sočutja. Kakšno olajšanje! In ves ta čas sem se ukvarjal z občutkom krivde, ker sem zvečer tolkel pohane krače in restan krompir! 

Četudi težko priznam, ker svoji srnici neomajno zaupam, sem najprej predse postavil koledar. Ok. Postal bom očka. Glede na njen lepo zaobljen trebušček je nekje med tretjim in petim mesecem nosečnosti. Preveril sem mesece. Vmes je bilo novo leto. In tisti dnevi, hehe. Jap. Zadeve štimajo tudi s te strani. Med decembrom in februarjem sva seksala. Za Novo leto in moj rojstni dan sigurno. Pa ker sva vmes spila tudi malo alkohola, zna biti, da nisem bil previden. Hudiča, kako hitro se lahko zgodijo lepe stvari!

Prepričan sem tudi, da je sin moj. Sin, ja. Ne more biti drugače, zvezde so to našemu znancu namreč povedale v času, ko sva bila na mjuziklu Orlando.
Orlando.
Kako lepo moško ime. Najraje bi stekel k Alenki in ji predlagal, da mu dava ime Orlando. A ne bom. Ona ne ve, da jaz vem.
Orlando.
Tako postavljeno.
Tako mogočno.

Orlando, moj sin. Le zvezde vedo, da obstajaš. Tako skrivnosten si. Kot tvoj foter. Brez dvoma si moj.

Zapis je nastal kot odziv na napačno informacijo v reviji Zvezde, da je Alenka noseča.

 
comments powered by Disqus