Stojim pred policami svoje najljubše trgovine in se praskam po glavi. 

Enostavnejši del projekta je za mano. Najprej sem potreboval bager. V vasi imamo dva bagra. En je bil takrat pokvarjen. 

Sosed z delujočim bagrom je razkopal parcelo in dva dni kasneje dal roko v ogenj za kolega iz sosednje vasi:
“Ima rodovitno zemljo in dobro ceno, majhen kamion, da se lahko prebije do tvoje vukojebine, pa najbližje ti je,” me je prepričal in nato potihem dodal, “za kaj si ljudje sploh postavite bajto tja, kamor še z jebenim bagrom ne prideš normalno.”

Trgovina TopDom je bila logična izbira za nakup nekaj ton betonskega materiala, ki je romal pod zemljo. Je najbližja trgovina te vrste in robo pripeljejo na dom. Oziroma pol kilometra do doma, če imaš bajto na kraju, kamor še jebeni bager ne pride normalno.

Sosed je vrgel betonske cevi v zemljo in vse skupaj zasul in zravnal. Njegov kolega iz sosednje vasi je pripeljal zemljo. Dva dni mi je vzelo, da sem zemljo nametal na samokolnico, jo razvozil po gradbišču in jo zravnal z grabljami. Imam ene grablje, eno lopato in eno samokolnico. Ni bilo težko.

In zdaj stojim pred policami svoje najljubše trgovine in jebem mater vsem, ki proizvajajo seme za travo. 

Ne znam se odločiti ali naj kupim travo, ki raste nizko ali travo, ki zraste visoko. Če raste nizko, ne bom rabil veliko kositi. A jaz rad kosim. Pa še kosilnica me je stala 600 evrov. Če zraste visoko, bom moral pogosto kositi. Tako rad pa spet ne kosim.

Prav tako ne vem, ali naj kupim travo za sončno lego, senčno lego ali polsenčno lego. Namreč zjutraj je pol parcele v senčni legi. Dve uri kasneje se planet Zemlja tako čudno obrne, da je povsod malo sonca in malo sence. Popoldan na spodnji del žge sonce, kar velja samo za dva meseca v letu, ostalih deset je tam spet ali ful sonce ali ful senca, pač zaradi oblakov, ki potujejo naokrog. 

Pa trava za vlažno ali suho zemljo. Če kupim travo za vlažno zemljo in žge sonce, bom moral ves čas zalivati. In če kupim travo za suho zemljo in ves čas dežuje? Naj hodim s fenom naokrog? 

Potem pa, pazi to, trava za rekreativne in trava za športne površine. Mislim, ko na naši zelenici igramo badminton, se jaz na moji strani rekreiram, oni na drugi pa švicajo. A to naj kupim dve različni travi?

Nisem niti prepričan, kaj pomeni za športne površine. Po moje je trava bolj trpežna, pa verjetno sama od sebe zraste v karo ali črtasti vzorec, če prav vidim na fusbal igriščih. 

Ko bi vsaj pisalo, da je s to travo prekrit Camp Nou, bi jo takoj kupil. Prvič zato, ker bi se lahko z njo hvalil in drugo, upal bi, da bi kdo od mojih otrok ratal tako dober, kot so nogometaši Barcelone. Ne vem edino, ali bi se morali na njej igrati ali se na njej pasti.

Pa trava, ki potrebuje več nege in tista, ki potrebuje manj nege. Zakaj nisem imel te izbire, ko so se nam rodili otroci?

Imajo tudi univerzalno travo. Verjetno za nakupovalne debile, kot sem sam. A univerzalnega ne bom kupil. To so ziher tista semena, ki ne pašejo nikamor, pa jih prodajajo, da pašejo povsod.

Rad bi izbral angleško travo, pa se bojim, da bi se preveč sekiral, če bi kdo hodil po njej. 

Potem imajo eno, kjer na škatli piše, da bo lepa nekaj let. Mogoče, a ne pri meni. Vsako pomlad iz okoliškega gozda in travnikov fašem rastlinsko multikulturno migracijo. Lani mi je sredi badminton igrišča zrasla leska. 

Stojim pred blagajno svoje najljubše trgovine. Ne praskam se več po glavi. Kot velikokrat me iz takšne zagate rešuje matematika. V vozičku imam tisto, ki je najcenejša na kilogram.