9 tednov po poroki se stvari postavljajo na svoje mesto. Nekatere grejo na bolje, kakšna tudi na slabše.
Postelja je vedno topla. Malo sem se edino zajebal z nakupom preširoke postelje. Kakšno noč spiva tako narazen, da ne vem, ali žena spi pri meni ali pri sosedu.
Ne moledujem več za seks. Saj sva poročena. Zdaj zvečer stisnjeno in negibno ležim na robu preširoke postelje in čakam, da se spomni name. Če se ne spomni name, se tako dolgo obračam, da popizdi in zasika “Kaj je? Bi rad seksal?”. Da, srčece moje, najlepša moja, hvala, ker vprašaš.
Po novem štejem svoje spodnjice. Ne vem, kako, ampak tiste najboljše, torej najudobnejše in najmehkejše, po poroki skrivnostno izginjajo takoj, ko so oprane. Žena pravi, da nič ne ve o tem. Obenem omeni, da ji je zaradi skupnega življenja z mano toplo pri srcu. In okrog ledvic.
Nikoli nisem lačen. Vsakič, ko omenim lakoto, mi žena v roke potisne nakupovalni spisek in me pošlje v trgovino. Ne upam se pritoževati. Zato nisem nikoli lačen.
Odkar sem poročen, sem priča nadnaravnemu. Moja žena ima 110% sluh. Sliši vse, kar rečem + še nekaj tistega, kar prikrijem.
Ženin avto je zdaj tudi moj avto. Res je, avto kozmetično ne zgleda brezhibno. Na vogalih je malo podrgnjen. Pa po vratih. Pa čez odbijače. Podvozja na srečo ne vidim. A tudi to je nova realnost. namreč odkar se moja žena piše Kesar, imamo Kesarji zjebano vozniško statistiko.
Ugotavljam v tem duhu, da je moja žena manj čuteča, kot sem si mislil.
Prejšnji dan me recimo kliče, naj pridem in rešim situacijo.
“En tip, parkiran ob cesti, trdi, da sem podrgnila njegov avto!”
Nekaj minut kasneje stojim na kraju domnevne nezgode. Tip mi razlaga, da je sedel v avto in ga je nekaj butnilo. Moja ga posluša in skomigne z rameni.
“Jaz nisem nič čutila.”
Še pred tem pri Leclercu z levim sprednjim kolesom zapne za verigo in jo vleče za sabo. Veriga je na drugem koncu pritrjena na betonski kamen, ki med vlečenjem tolče po levem sprednjem blatniku. Prijateljica, ki se pelje z njo v avtu, jo prosi, naj ustavi in pogleda, kaj se dogaja. Žena stopi iz avta, zagleda verigo, ovito okrog kolesa, zagleda kamen na koncu verige in komentira: “Glej, fora. Nič nisem čutila.”
Odkar vem za to, ženo vsakič med večerno akcijo najprej vprašam, če kaj čuti. Dokler ne potrdi, se ne premaknem.
