Malo pozen sem danes. Sva bila na pizzi v italijanski restavraciji v hotelu Lafodia, potem sva jo pa mahnila v beach bar pod hotelom, kjer se dogaja live muska 70′s. Sva sedela za enim cvetličnim koritom, ki nama je zakrival pogled na band. Videla sva samo eno plesalko pred odrom, oblečeno v zlato oblekco. Vsaj nekaj.

Sicer je Lopud, po mojem prvem in zadnjem občutku en tak otok, ki je malo mahnjen na denar. Veliko pivo 5€, ledena kava 5€, pol kile belega kruha 1,5€. Vsi natakarji, receptorji, sladoledarji, trafikerji govorijo samo in izključno angleško. Ni kompromisov. Ajde, en dečko na plaži govori z nama hrvaško. Izjema. Ostali, četudi so naju srečali večkrat in vedo, da nisva od zgoraj, tolčejo angleščino.

Ves program je za tujce, vsa muska je za tujce. Nikjer ni dalmatinskega človeka in njegove duše, glasbe, zajebancije. Lopud bi lahko bil katerikoli skomercializirani otok na svetu. Je pa lep. In vsi znajo angleško. Celo preveč. A midva z mojo najdražjo se ne dava. Vztrajno jih opominjava, da sva naša, ne od onih, ko jejo fižol in krompir za zajtrk.

“Good morning”, zaslišiva, ko stopiva v zajtrkovalnico.
“Dobro jutro.”, odvrneva nazaj.
“Ah, ispričavam se”, je vljuden natakar. “Want some juice and coffee?”
“Da, molim.”
“Ah, ispričavam se opet.” se popravi natakar. “Room number?”

Ma praktično ne moreš zmagati.
Ali pa, ko sva si na mizo prinesla prvi krožnik zajtrka in šla, držeč se za roke, nazaj do bifeja po pijačo.
“Good bye”, začivka natakarica.
“Ne idemo još”, ji odvrnem.
“No problem”, potrdi, da je razumela in naprej čisti mizo.
Prideva nazaj od bifeja s pijačo v roki.
“Good morning”, čivkne ista natakarica.
“Ma samo smo išli po piče”, ji rečem, tokrat že malo napičen.
“Very nice.”
“Da”

Pojeva zajtrk, moja si zaželi še palačinke, vstanem …
“Good bye, sir”, zaslišim znan glas.

Priznam, da sem kapituliral. Odvrnil sem ji “Good bye”, šel po palačinke, jo nazaj grede s palačinkami v roki pozdravil z oguljeno frazo “Good morning, how are you today?”, pa se mi je nasmehnila “Very good, thank you. Juice, coffee?”, pa se ji nasmehnem “Ne, hvala, več sam jednu kavu popio danas,”, pa razumevajoče prikima “I understand.”, in jaz njen “Jaz tudi.”

Ima pa ta jezikovni avtomatizem svojo črno plat. Ko natakarjem ne gre najbolje, ga vsekajo po hrvaško. Tako sva bila danes in včeraj priča nekaj izbruhom.

Privoščila sva si večerjo v restavraciji Dubrovnik, to je tam, ko zaviješ potem desno na kao najlepšo plažo na otoku. Moja žena je jedla telečja rebrca, jaz telečja jetrca. Za nama so se vsedli glasni angleški gostje, šest jih je bilo. Najstarejši gospod je bil najbolj glasen, smejal se je na silo in na ves glas, ves čas so en drugega zbadali, obenem so v to igro potegnili še natakarja te restavracije, ki je stregel tudi nama v istem stilu kot njegova stanovska kolegica iz hotela.
“Good evening”
“Dobro večer”
“How are you”
“Gladni”
“I’m glad too”

Fant se je, tako je zgledalo, dobro znašel v družbi ravno prišlih Angležev, se veliko smejal, komentiral, pa so se oni nazaj smejali, mu naročali, spreminjali naročila, ga zbadali, se krohotali … ko je natakarju v enem trenutku počil film in je tik ob nama, ne zavedajoč se, da sva z njim govorila hrvaško, izbruhnil:

“Ko jih jebe u pičku materinu, ja neču više ništa s njima!”

Sicer je vtis, da večina natakarjev samo tarna. Prej, na plaži, sem se postavil zraven enega, ki je bil vidno vznevoljen, pa sem ga namerno in provokativno v hrvaščini vprašal, kako mu gre.

“Ma šta, kako mi ide! Blagor vama!”, je pokazal z gibom glave name. “Ja sam u dugim hlačama na ovom jebenom suncu, a vi u kratkim, pa još kupate se, što ja ne smijem.”

Smo pa danes imeli dve drami na plaži. Najprej je en tip, turist, peljal svojo bejbo z rentanim jet-skijem malo naokrog in se vrnil eno uro čez dogovorjen čas in to, pazi, brez jet-skija. Je lokalcem prodal zgodbo, da se mu je nekje za otokom pokvaril in da sta prištopala eno ladjico, da ju je pripeljala nazaj. Ko so ju vprašali, kje je jet-ski, sta hladno mrtvo odgovorila: “Pustila sva ga tam, sredi morja.”. Fantje so vidno popizdili in se spravili na svoje gliserje. Slabo uro kasneje smo izvedeli, da so jet ski po čisti sreči našli na odprem morju.

En turist je stal ob baru na plaži, ko je mašini, ki je delala sok iz lubenice, odneslo pokrov in je razfukalo lubenico in že narejen sok direkt v tega tipa. K svojemu ležalniku se je vrnil, kot bi ga kdo prestrelil.