Ponedeljek zjutraj, 08:30

Bankir je zamujal. Morala bi se dobiti v centru mesta in podpisati ene papirje.
Žena je nekaj časa še vztrajala ob meni, a nato nervozno odkorakala vstran. “Te počakam v avtu,” je nestrpno pribila in že je ni bilo več.

Dobre pol ure kasneje sva papirje podpisala in se z bankirjem poslovila. Do avta sem skoraj tekel. Res sva zamujala, vsak na svoj sestanek. 

Skočil sem v avto na voznikovi strani. Vame je butnila glasna glasba in topel zrak. Moja najlepša je na mobilcu spokojno brskala po Facebooku. Ni zgledalo, da bi bila jezna name. To je bil dober znak. Zadnje, kar potrebujem zjutraj, je prepir.

“Sem si naredila, da mi je udobno,” se mi je nasmehnila in pokazala na gretje sedežev, radio in telefon, ki je bil priključen na polnilec.

Nasmehnil sem se ji in jo pohvalil. Obožujem svojo ženo. Res sem se počutil kot drek, da sem jo pustil v avtu čakati tako dolgo. A zdaj je temu konec. Zdaj lahko odrineva.

Z levo roko sem prijel volan. Z desno ključ od avta, ki je seveda že bil obrnjen na kontakt. Zaštartal sem avto. 

Tk-tk-tk–tk—tk—–tk

Vsak voznik, ki se mu je vsaj enkrat zgodilo, da je želel štartati s praznim akumulatorjem, bi prepoznal ta zvok. 

“Ne vžge?” me pogleda žena.
“Akumulator je prazen, jebem mu mater!” siknem in obenem nakažem, da je seveda ona kriva za to pizdarijo.
“Ni nujno,” odvrne lepotica in se zakoplje nazaj v svoj Facebook. “Poskusi še enkrat.”

Tk—-tk——–tk———tk

“Akumulator je prazen!” se obrnem k njej.
“Kaj pa mene gledaš? To je Hyundai, njemu se akumulator ne more sprazniti kar tako.”
?
“Glej,” zapiskam od nervoze, “kontakt si imela pol ure prižgan. Sprednje in zadnje luči so svetile, radio je toliko naglas, da je še rja na auspuhu odstopila!”

Nisem je prepričal.

“A zdaj sem pa jaz kriva? Pokliči svojega bankirja, naj ti pride avto popraviti, saj je on zamujal, ne jaz.”

Nastalo situacijo sem v trenutku označil za krizno. Temu primerno sem se začel obnašati. Ženi sem naročil, da naj pokliče AMZS, ker je njen avto in njena kartica. Pa ženski v nesreči ziher prej pridejo pomagati kot moškemu, ki je besen na svojo ženo.

Draga je sodelovala. Poklicala je AMZS. Pogovor je potekal približno takole:

Žena: “Dober dan, avto nam je crknil.”
Jaz: “Reci mu, da je akumulator.”
Žena: “Ne vem, kaj je narobe, crknil je, noče vžgati.”
Jaz: “Reci mu, da si spraznila akumulator.”
Žena (se obrne k meni): “Tip sprašuje, če motor zaganja.”
Jaz: “Ja zaganja, ampak ne dovolj, da vžge. Ziher je akumulator.”
Žena (se posveti nazaj tipu iz AMZS): “Mož pravi, da motor zaganja.”
Jaz: “Pa jebote bog, naj pripelje kable za vžig, pa bo rešeno!”
Žena: “Saj sem mu rekla, da ni nujno akumulator, bog ve, kaj je.”
Jaz (s peno na ustih): “Pa u pičku materinu, AKUMULATOR SI SPRAZNILA! Kaj mu to tveziš?”
Žena. “Hvala, počakava, upam, da ni nič hudega … da, bomo ga pač odpeljali na Hyundai servis.”

Konča s pogovorom. Me pogleda.

“Ne skrbi, deset minut pa pridejo.”
Jaz: “Kam pridejo?”
Žena: “Sem, do avta.”
Jaz: “S katerim avtom pa pridejo do naju? Si jim rekla, da je dostop do tega parkinga samo za osebna vozila, ker drugače ne morejo priti do naju?”

Saj sem vedel, da ni tega omenila. Bil sem zraven. S peno na ustih.

“Ne skrbi, srce, to je Hyundai, vse bo v redu. Prižgi radio, da nama hitreje mine.”

Deset minut kasneje zazvoni telefon. AMZS stoji na cesti, petdeset metrov od naju. Ne more naprej. Ker je prišel z največjim jebenim vlačilcem. Stekel sem do njega in ga prosil, če pride peš in svojo zverino pusti na cesti. Naj se ne boji redarjev. Kabina je tako visoko, da rabijo lestev za nabit kazen na vetrobransko steklo.

Tip iz AMZS se vsede v avto in obrne ključ. Avto vžge iz prve. 

“A vidiš, da ni bilo nič hujšega,” se k meni vsa srečna obrne žena. “to je Hyundai.”

Teden je minil v hlajenju mojega besa. To se lahko zgodi samo ženskam. POL URE držati kontakt pri ugasnjenem avtu! Vsak normalni moški ve, da s tem sprazni akumulator. 

Četrtek zvečer, 22:45

Dobro sem igral odbojko. Dve dobri uri trde igre. Nekaj hudih sem zabil, par težkih odbranil. Ponosno sem se poslovil od ekipe in krenil proti avtu. Na daleč sem opazil luči. Mojega avta. Kako svetijo zadaj in spredaj. 

Tk—-tk——–tk———tk