Moja žena, moja multijezikovna inteligentualka, obvlada veliko tujih jezikov, žal večino njih samo do nivoja štirih ali petih stavkov, ki se jih je naučila v svoji rosni mladosti. Edino italijanščina ji škriplje. V tem jeziku zna povedati le ime, priimek in naslov fanta, ki ga je spoznala na morju, ko je še hodila v jugoslovansko osnovno šolo. Maurizio je dišal po uvoženem mehčalcu in okrog vratu mu je visel kašmirast pulover. Med njima se ni zgodilo nič. Domnevam, da je temu botrovala prevelika koncentracija mehčalca v spodnjicah.

Jezik, ki ga je Alenka Internazionale v času svojega odraščanja najbolj utrdila, je bila nedvomno nemščina. Obdajala jo je v vseh sferah njenega življenja in moja spužvica je stavke vpijala s strastjo in občudovanjem. Do danes ji je uspelo do popolnosti pripeljati pet stavkov, s katerimi me mori, odkar se poznava.

“Heute abend haben Sie Gäste” je stavek, ki ga je moja lepotica pobrala iz kaset Nemščina 2000s, prva lekcija. Ta stavek pove naglas vsem, ki jo vprašajo, če govori nemško. Kot jo je prodajalec v Ikei, ko je kupovala odejo za v spalnico.
“Sprechen Sie Deutsch?”
“Ja. Heute abend haben Sie Gäste,” je z nasmehom pritrdila moja Heidi.
“Wunderschön,” jo je pohvalil prodajalec, se obrnil na peti in odkorakal vstran.

Isti stavek uporablja tudi takrat, ko se zvečer, tik pred srečnim dogodkom, vsa jokava v spalnico prikrade ena od čebel, ker je sanjala, da je v trgovini LEGO in ni vedela, kaj naj kupi, pa se je zbudila in sanje diagnosticirala kot nočno moro. Takrat se moja čudovita žena v postelji skloni k meni in mi zašepeta na uho “Heute abend haben Sie Gäste.”. Nikoli nisem maral nemščine.

“Willst du mit mir heiratten?” je stavek, ki se ga je naučila v svojih poznih dvajsetih, slišala ga je pa v RTL televizijski oddaji Traumhochzeit z Lindo de Mol v glavni vlogi. Ker nisem vedel, da je to eden od stavkov, ki jih zna na pamet in jih ponavlja v nedogled, sem prvič, ko mi ga je povedala, odgovoril “Da”. Danes sva poročena.

Še en njen bivši fant, ki je živel v Nemčiji, je kriv, da se je kraljica tujih jezikov naučila svoj tretji stavek. Tip je namreč zmerom zamujal, zato je Alenčica pricapljala do svojega očeta in ga prosila, naj jo nauči po nemško reči “Spet zamujaš!”
“Du hast wieder verspätung!” mi je servirala vsakič, ko sem prepozno ponoči prišel iz odbojke in kot nagrado za zmago želel malo ljubezni.

Nemški umetniški filmi so Alenki aus Slowenien v njen besednjak dodali dva kratka stavka, ki ju redno uporablja v vsakodnevnem življenju. Vsakič, ko jo predolgo čakam pred trgovino in nervozno kažem na uro, mi na glas in čez celo trgovino zavpije:
“Ich come, Schatz!”
In ko jo končno dobim iz trgovine in poskušml spraviti domov, se ustavi pred vrati naslednje trgovine, me bojame, poljubi in zašepeta:
“Noch einmal.”
Poln ljubezni in razumevanja, ter seveda upanja jo spet čakam pred vhodom.

V resnici obstaja ob petih stavkih še ena nemška beseda, ki jo pa moja čudovita izbranka ne uporablja. Še več. Želi, da jo jaz uporabljam. Besedo se je naučila med gledanjem partizanskih filmov. Beseda je priročna za vse situacije in če se uporavlja pravilno, vzpodbuja ljubezen in sožitje med moškim in žensko. Nazadnje sem besedo uporabil danes zjutraj, ko se je moja vroča mačkica v postelji privila k meni in me nežno prosila, če ji pripravim zajtrk.
Objel sem jo, se pretegnil, ji prikimal in s filmskim, uradnim in odrezanim glasom izustil:
“Jawohl.”