Štiri leta nazaj, ko sta bili smrklji stari 4 in 5, smo si pred bajto omislili majhen bazen. Okrogel in napihljiv, porisan z ninja želvaki. Tisti z vodo do otroške riti, če je otrok sedel v bazenu. Zanj smo plačali 15 EUR in zdelo se nam je, da smo prijeli boga za jajca. Ena najcenejših zabav za otroke, kar jih lahko imaš. Najstnika sta stopila vanj dvakrat. Obakrat sta v njem stoje brala knjigo. Voda jima je segala do gležnjev. Alenka, moja srnica, moja čudovita ženka se je enkrat čezenj vlegla na hrbet. Ni vzdržala. Ograja bazena, namreč.
Tri leta nazaj me je lepotica prosila, če kupim nekaj večjega, da se bo lahko osvežila v vročih poletnih dneh. Za 25 EUR sem ji kupil Gardena nastavek za tuš.
Tisto poletje se nisva veliko pogovarjala. Otroka sta se še kar namakala v majhnem bazenu.
Dve leti nazaj sem dobil ultimat. Ne spomnim se, kaj bi bile posledice, če bi zavrnil žensko mojih sanj. Očitno bi bile hujše od 280 EUR, kolikor sem odštel za 4 metrski okrogli napihljiv bazen s črpalko. Z ženo sva se strinjala, da je tak bazen vse, kar potrebujemo in da ga bomo obdržali vsaj pet let, da se investicija povrne.
Prvi vikend z velikim bazenom je bil naporen. Sonce je žgalo, otroci in žena so se želeli kopati. Nisem jim pustil. “Najprej naj se bazen napolni, potem pa gremo na polno.”
Bazen se je polnil od petka popoldne do nedelje zvečer.
V nedeljo zvečer je ob prvem zagonu crknila črpalka.
Kljub vsemu se nismo dali motiti. Štirinajst dni smo se kopali kot kralji. Še žena je uživala v plavanju v krogu.
Štirinajsti dan je deževalo. Petnajsti dan prav tako. Potem nas en teden ni bilo doma.
Ko smo se končno vrnili domov in želeli skočiti v bazen, smo doživeli hladni tuš. Voda je bila zelena od alg. Bazena se ni več dalo očistiti. Odpeljali smo ga na smetišče.
Lani spomladi mi je vseh pet članov družine postavilo ultimat. Hočemo nov bazen. Dobro bomo skrbeli zanj, so rekli. Prav. A tokrat nisem šel z glavo skozi zid. Investiral sem 100 EUR za manjši, 3 metrski napihljiv bazen. Brez filtra. Naj skrbijo zanj, če so si ga toliko želeli. Ta bazen naj bi bil dovolj za nekaj let.
Nihče se ni kopal v njem. Mogoče je bil razlog ta, da je bil postavljen na neravnem terenu in je zato na enem delu voda segala samo do kolen. Mogoče pač samo zato, ker je bil manjši od lanskega in jim ni bilo zanimivo. Poskušal sem jih prepričati z dodatnimi napihljivimi blazinami, žogami, … v skupni vrednosti okrog 100 eur. Ni mi uspelo.
Bazen je sameval. So pa redno skrbeli zanj. Alg ni bilo. In ker se nihče ni kopal, je bil bazen konec avgusta kot nov. Pospravil sem ga za naslednje leto.
Pred koncem lanskega poletja smo obiskali prijatelje v Murski Soboti. Pred hišo so imeli postavljen velik montažni bazen. S toboganom in mrežo za odbojko. Moji ženki so se pocedile sline. Ona bi imela istega. Lahko brez tobogana in mreže. Upiral sem se ji do letošnjega maja.
Takoj po prvomajskih praznikih me je kraljica mojega srca prepričala, da sem kupil INTEXov 4,57 metra velik, okrogel, montažni bazen. “Bomo manj na dopustu in več doma, pa bomo prihranili,” je rekla. Verjel sem ji.
Za bazen sem odštel okrog 350 eur. Šele ko sem bazen pripeljal domov, sem ugotovil, da imamo samo eno dovolj veliko in ravno lokacijo. Ta je tik ob hiši na vzhodu, kjer je trava najlepša. In kjer igramo odbojko in badminton.
“Kaj ti bosta lepa trava in odbojka, če imaš bazen,” me je prepričevala žena. Pusti sem se prepričati. Bazen sem postavil tik ob hišo in gozd, na najlepši del parcele.
Izračunal sem si, da bom nov bazen, ki prejme 16 tisoč litrov vode, polnil dobre štiri dni. Prosil sem lokalne gasilce, če mi lahko pripeljejo vodo. Ženi se je mudilo, rada bi se namakala. Gasilci so prišli trikrat s polnim avtom. 60 eur. A bazen je bil poln, kar je bilo najpomembneje.
Žena je stopila iz hiše, preoblečena v njene najljubše kopalke. V roki je držala brisačo. Vesela kot zadetek na tomboli je priskakljala do bazena. Brisačo je položila čez rob bazena in vanj namočila roko. Na ves glas je zakričala, pograbila brisačo, si z njo ovila roko in odbezljala nazaj v hišo. Voda je imela 17 stopinj.
“A gasilci lahko pripeljejo vročo vodo?” sta me spraševali najmlajši.
Ženka je na internetu preverjala vreme in ugotovila, da bo cel teden sončno in vroče. Družina se je strinjala, da počakamo ta teden. Potem pa na juriš.
Sedem dni kasneje se je temperatura vode dvignila na 18 stopinj. Žalostni obrazi okrog mene so me spravljali v obup. Skočil sem v najljubšo trgovino Bauhaus in kupil električni grelec vode. Zanj sem odštel 90 EUR. Pisalo je, da naj bi temperaturo vode dvignilo za eno stopinjo na uro. Zmaga, stari. Pustim čez dan in zvečer se namakamo v domačih toplicah.
Tik pred nočjo sem preveril stopinje. 18 jih je kazalo. Jebeni termometer, ziher nekaj ni ok. Naslednji dan sem kupil novega. 8 EUR.
Izkazalo se je, da je termometer kazal prav. A zakaj potem grelec ne ogreje vode v bazenu. Lotil sem se skrajnega dejanja. Iz škatle sem izbrskal navodila za uporabo. Na zadnji strani sem našel tabelco. V tabelci z majhnimi črkami piše, da dotični grelec segreje vodo v bazenu za eno stopinjo na uro v naslednjih pogojih:
* V bazenu je 4.000 litrov vode.
* Voda že ima 25 stopinj.
* Temperatura zraka je 28 stopinj.
* Bazen je pokrit s solarno prevleko.
Solarna prevleka me je stala 35 EUR. Voda se je v nekaj dneh segrela na 22 stopinj. 22 stopinj?
Otroci so se igrali ob bazenu in si podajali žogo čez bazen. Žena se ni več pogovarjala z mano. Dost sem imel.
Dokupil sem še dva solarna grelca (40 EUR) in nekaj metrov dodatne cevi (20 EUR).
Dva dni in dve noči sem brez prestanka grel vodo.
Danes je imela voda 27 stopinj. Ne znam povedati, ali je temu botrovala temperatura zraka (30 stopinj) ali vsa moja navlaka (200 EUR).
A žena in otroci so srečni. To so si želeli štiri leta. Žena lahko plava v krogu, otroci lahko igrajo odbojko na vodi. Jaz? Jaz sem ponosen. Za 550 EUR sem postavil bazen, ki bo vzdržal vsaj nekaj let in ne bo nam treba na morje. Razen avgusta. Avgusta gremo vseh šest za dva tedna na morje. Žena bi se rada kopala v morski vodi. Bomo naslednje leto začeli šparat.
